VPRAŠALNIK

NACIONALNO POROČILO

PRVI OBDOBJE SODELOVANJA V OKVIRU

EU STRATEGIJE ZA MLADE

2010 - 2012

EU Mladinsko poročilo 2012

INTRODUCTION

The Council Resolution on a renewed framework for European cooperation in the youth field (2010-2018), hereafter called the EU Youth Strategy, was adopted by the Council in November 2009. The strategy stresses that: The EU Youth Report will evaluate progress made towards the overall objectives of the framework, as well as progress regarding the priorities defined for the most recent work cycle and identify good practices.

This implies that the Member States report to the Commission about their implementation of measures in line with the priorities of the EU Youth Strategy at the end of every three-year work cycle. To facilitate this task and ensure a common basis on which to work, the Commission has drafted this questionnaire. A consultation with Member States took place in July and August 2011, and the version in front of you is the final version.

In addition to a Commission staff working paper which assesses the first three-year work cycle (by analysing the results of this questionnaire) and includes a comprehensive overview on the situation of young people in Europe today, the EU Youth Report shall include the priorities of the work cycle for the period 2013-2015. In order to finalise this report before the end of 2012, the time schedule foresees that Member States return this questionnaire (hereafter called 'National Report') by the end of January 2012. This will feed into a Commission Communication (to be adopted in September 2012) and then a Council Resolution (to be passed by the Council in November the same year).

The EU Youth Strategy applies a cross-sectoral approach to youth policy, covering eight fields of action that concern young people. All fields of action should be covered in this reporting exercise. In order to reduce the reporting requirements for the Member States, the evaluations of the Structured Dialogue and the implementation of the Recommendation on Volunteering (adopted in November 2008) are also integrated in the questionnaire.

This has guided the Commission's services to develop a questionnaire with six sections:

  1. General overview
  2. Presidency Priorities

(a) Youth Employment

(b) Participation

  1. Recommendation on Volunteering
  2. Remaining ‘fields of action’
  3. Evaluation of the Structured Dialogue
  4. Case-studies of good practice

In their responses, Member States are asked to report on initiatives that have been taken or are planned to be carried out between 01 January 2010 and 31 December 2012, which corresponds to the first work cycle of the EU Youth Strategy. However, the Commission also welcomes information on such initiatives if they were taken before 2010 as indicated in the alternative answers.

In line with the principles of the EU Youth Strategy, young people themselves and their organisations should be consulted when filling out the National Report. Member States are invited to use innovative methods in this consultation. Section 1 includes a question on how young people have been consulted in the completion of the National Report.

Please provide any additional information and relevant references in the text-boxes provided in every section. These text-boxes should also be used to highlight any disagreement or difference in opinion between the official Government position and that of young people consulted for the completion of this National Report.

Many of the questions ask whether a certain action or initiative was carried out by your Government after the EU Youth Strategy came into force in January 2010. Please take note that this does not imply or suggest a causal relationship. The text-boxes can be used to provide further information as to whether such a causal relationship exists or not, if deemed necessary.

The deadline for submitting this National Report to the Commission is 31 January 2012.

Section (1):

GENERAL YOUTH POLICY

In this section, you are requested to provide information on youth policy of a more general nature. This will facilitate the sharing of Government documents on youth policy between Member States as well as with EU candidate countries and other third countries. It will also shed more light on the significance of the EU Youth Strategy, and its impact for youth policy at the national and regional/local levels.

Q1: Does your country have a 'youth law' or legislation that specifically refers to youth issues, or laws containing a section addressing the needs and/or rights of young people?

 YES

 NO

If YES, continue with Q2. If NO, go to Q4

Q2: Please provide references for the law (title, adoption date, validity, etc) in your national language as well as in English

Please write in your text here (maximum 300 words)

  1. Zakon o mladinskih svetih / Youth Council Act
  2. Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju/ Act on the Public Interest in Youth Sector

Q3: Is the document available in other languages, in full or abbreviated version?

 YES

 NO

If YES, please provide a web-link or a copy of the law in available languages together with this national report.

For link to website or other relevant information (maximum 300 words)

  1. Youth Council Act http://www.ursm.gov.si/fileadmin/ursm.gov.si/pageuploads/pdf/ZJIMS/ZMS-NPB1__ANG.pdf
  2. Act on the Public Interest in Youth Sector http://www.ursm.gov.si/fileadmin/ursm.gov.si/pageuploads/pdf/ZJIMS/ZJIMS_ENG.pdf

Q4: Does your country have a National Youth Strategy and/or Action Plan, or a cross-sectoral strategy specifically referring to youth issues?

 YES

 NO

If NO, go to Q6.

If YES, please provide references (title, adoption date, validity, etc) to this strategy or action plan:

N/A

Q5: Is the document available in other languages, in full or abbreviated version?

 YES

 NO

If YES, please provide a web-link or a copy of the document in available languages together with this national report.

For link to website or other relevant information (maximum 300 words)

N/A

Q6: Please indicate how the EU Youth Strategy, adopted in November 2009, has influenced youth priorities in your country at the NATIONAL level?

 A: It has reinforced existing priorities

 B: It has led to a re-orientation of policy

 C: It has had little or no impact on national youth policy

Inštitut RS za socialno varstvo je za Urad RS za mladino v letu 2009 opravil situacijsko analizo položaja mladih v Sloveniji in jo objavil v publikaciji Med otroštvom in odraslostjo. Istega leta je tudi Statistični urad RS pripravil statistično poročilo o položaju mladih v Sloveniji. V letu 2010 je sledila analiza ukrepov državnih organov za mladino ter v letu 2011 objavljena obširna raziskava o družbenem profilu mladih v Sloveniji.

Leta 2010 je bil sprejet tudi Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju, ki je prvi zakon, ki opredeli mladinski sektor in njihovo vlogo v družbenem in gospodarskem razvoju.

Vse raziskave, analize in tudi zakon so medsektorsko ali holistično usmerjene, v veliki meri zajemajo področja, ki so opredeljena v Strategiji EU za mlade. Na podlagi analiz, raziskav in ciljev opredeljenih v Strategiji EU za mlade se v Sloveniji pripravlja tudi prvi nacionalni program za mladino, ki bo predvidoma sprejet v prvi polovici leta 2012.

V Sloveniji je mladinska politika do nedavnega bila izrazito vertikalno usmerjena in je šele z Evropskim mladinskim paktom in resolucijam Sveta EU, ki so spodbujale holistično usmerjeno mladinsko politik in kasneje s strategijo EU za mlade, dobila nov zagon. Z nacionalnim programom za mlade, ki ga določa tudi Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju, bo Slovenija dejansko dobila holistično usmerjeno in medresorsko mladinsko politiko.

Q7: Please indicate how the EU Youth Strategy has influenced youth priorities in your country at the LOCAL and/or REGIONAL level?

 A: It has reinforced existing priorities

 B: It has led to a re-orientation of policy

 C: It has had little or no impact on local and regional youth policy

V Sloveniji je ob odsotnosti celostne analize razvoja mladinske politike na lokalni ravni, težko oceniti učinke Strategije EU za mlade. Na podlagi pobud Urada RS za mladino ter na podlagi prepoznavanja potenciala mladinskega dela v lokalnih okoljih so številne lokalne skupnosti vzpostavile parametre za mladinsko politiko (kljub odsotnosti zakonske regulative).

Eno ključnih vlog pri zagotavljanju javnega interesa na mladinskem področju na lokalni ravni imajo mladinski centri in lokalni mladinski sveti. Število mladinskih centrov narašča, medtem, ko se manjša število aktivnih lokalnih mladinskih svetov.

Ena zadnjih raziskav o mladinskih centrih v Sloveniji, kaže, da 65,4 vodstvenih delavcev mladinskih centrov pozna Evropske dokumente, med njimi tudi Strategijo EU za mlade. Glavne prioritete strategij in programov mladinskih centrov posegajo na vsa področja, ki zadevajo mlade (in so tudi opredeljena v Strategiji EU za mlade).

Pomembnost mladinskega dela je prepoznala tudi mreža lokalnih skupnosti Skupnosti občin Slovenije, ki je nedavno razpravljala o predlogu novega programa za mladino po letu 2013 in prepoznala velik vpliv programa Mladi v akciji na spodbujanje mobilnosti, prostovoljnega in mladinskega dela na lokalni ravni. Skupnost se zavzema za neodvisni program za mlade tudi po letu 2013.

Velik doprinos k holistični in medsektorsko usmerjeni mladinski politiki je prispevala tudi mreža mladinskih centrov (zavod MAMA). Prvič v letu 2008, ko je izvedla projekt. Delujmo lokalno, s katerimi je opozorila na mladinsko dimenzijo v lokalnih politikah.

V letu 2010 in še posebej v letu 2011 je Mladinski svet Slovenije in Mreža mladinskih centrov MAMA v strukturirani dialog vpela tudi lokalne mladinske strukture in jim s tem približala cilje evropskega sodelovanja na področju mladine.

Q8: Does the government of your country support and promote cross-disciplinary research relating to young people and their living conditions in line with the Council resolution on active inclusion, having regard to the socio-economic environment and the opportunities and obstacles this poses for the social inclusion and employability of young people?

 YES, the Government has supported and promoted such cross-disciplinary research since before the EU Youth Strategy came into force in January 2010.

 YES, measures were taken to support and promote such cross-disciplinary research after the EU Youth Strategy came into force in January 2010.

 NO, but we plan to take concrete measures in this field in 2012

 NO, we do not have any current plans to carry out measures in this field.

Urad RS za mladino že od samih začetkov razvoja mladinske politike v Sloveniji (1991) spodbuja raziskave o mladini. Med zadnjimi raziskavami velja omeniti v letu 2005 objavljeno situacijsko analizo položaja otrok in mladine v Sloveniji, v letu 2009 objavljeno analizo položaja mladih v Sloveniji, prav tako v leto 2009 Statistični urad RS izda mladinsko poročilo o položaju mladih v Sloveniji, v letu 2011 pa je bila objavljena raziskava o družbenem profile mladih v Sloveniji v slovenskem in angleškem jeziku.

Urad RS za mladino je v letu 2011 financiral tudi dve raziskavi stanja o delovanju in učinkih mladinskih centrov in organizacij mladinskega polja v Sloveniji, ki sta ga izvedli Mreža MAMA in Ustanova pohorski bataljon: Mladinski centri v Sloveniji in Analiza stanja in potencialov nevladja mladinskega polja v Sloveniji. Mladinski svet Slovenije bo v letu 2012 objavil analizo delovanja in učinkov nacionalnih mladinskih organizacij.

Vse omenjena zadnje raziskave posegajo na vsa področja, ki so pomembna za mlade. Zadnja raziskava iz leta 2010 (objavljena v letu 2011) zajema demografske spremembe in medgeneracijsko sodelovanje, izobraževanje in usposabljanje, zaposlovanje in podjetništvo, participacijo, ustvarjalnost, kulturo in prosti čas, virtualizacijo vsakdanjega življenja, zdravje in dobro počutje, gmotni položaj mladih, stanovanjske in bivanjske razmere, globalizacijo in mobilnost mladih, vrednote, trajnostni načrt družbenega delovanja in vizije prihodnosti, osebne značilnosti in religioznost mladih.

V letu 2010 je bil sprejet Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju, ki je pravna podlaga za pripravo in sprejetje nacionalnega programa za mlade. Raziskava sama je tudi zasnovana tako, da odgovarja na ključne izzive in vprašanja, s katerimi se srečujejo mladi. Njeni izsledki bodo pomembni pri določitvi ustreznih strateških ciljev nacionalnega programa.

Q9: Is there an institutionalised and regular cooperation between the Ministry responsible for Youth and the youth research community in your country?

 YES, such cooperation has existed since before the EU Youth Strategy came into force in January 2010.

 YES, such cooperation was established after the EU Youth Strategy came into force in January 2010.

 NO, but we have an ongoing initiative to establish such cooperation in 2012.

 NO, we do not have any initiative to establish such cooperation.

Additional comments (maximum 300 words):

Urad RS za mladino bo nadaljeval dosedanje sodelovanje z Institutom RS za socialno varstvo na področju raziskovanja mladine ter poskušal doseči formalno umestitev v nacionalni program ter vzpostavitev portala za spremljanje nacionalnega programa ter družbenega položaja mladih.

V okviru Instituta RS za socialno varstvo že deluje Otroška opazovalnica za otroke do 18. leta, katero delovanje podpira Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.

Q10: Does your Government have an inter-ministerial working group on youth or any other institutionalised mechanism for ensuring a cross-sectoral approach to youth policy?

 YES, such an institutional mechanism has existed since before the EU Youth Strategy came into force in January 2010.

 YES, such an institutional mechanism was established after the EU Youth Strategy came into force in January 2010.

 NO, but we have an ongoing initiative to establish such an institutional mechanism in 2012.

 NO, we do not plan to establish such an institutional mechanism.

Additional comments (maximum 300 words):

V letu 2009 je vlada kot svoje posvetovalno telo pri vprašanjih, ki zadevajo položaj mladih v družbi, vzpostavila Svet Vlade RS za mladino, v 2010 je to telo bilo vzpostavljeno še z zakonom ZJIMS. Med drugim spremlja in ocenjuje položaj mladih v Sloveniji, predlaga ukrepe, obravnava in daje mnenje k predlogom zakonov in drugih predpisov, ki se tičejo mladih, ter spodbuja sodelovanje mladih pri odločanju. S tem omogoča večji pretok informacij, boljšo in sprotnejšo obveščenost ključnih akterjev v mladinskem sektorju ter pomaga pri senzibilizaciji odločevalcev glede problemov, povezanih z mladimi.

Svet sestavlja 10 predstavnikov mladinskih, dijaških in študentskih organizacij ter deset predstavnikov ministrstev tistih resorjev, ki so pomembni za mlade (ministrstvo za šolstvo, visoko šolstvo, zaposlovanje, kulturo, okolje, zdravje). Svetu predseduje minister za šolstvo.

Q11: Has your Government carried out specific initiatives targeting young people or the field of youth policy utilising EU funding opportunities through the European Social Fund, the European Regional Development Fund and/or the Rural Development Fund, or any other relevant EU funds or programmes such as PROGRESS[1]?

 YES, we have carried out youth initiatives or projects utilising the general EU funding opportunities mentioned above in the past, before the EU Youth Strategy came into force in January 2010, but they are now finalised.

 YES, we are currently carrying out youth initiatives or projects utilising the general EU funding opportunities mentioned above.

 NO, we have not carried out youth initiatives or projects utilising the general EU funding opportunities mentioned above, but we are planning to do so in 2012.

 NO, we do not plan to utilise the EU funding opportunities mentioned above to finance youth activities or projects.

Additional comments (maximum 300 words):

Za razvoj mladinskega sektorja in povečevanje kompetenc mladih se v obdobju med 2007 in 2013 koristijo tudi sredstva iz Evropskega socialnega sklada (ESS) in Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR).

a) Evropski sklad za regionalni razvoj

Do konca leta 2011 je v Sloveniji s pomočjo sredstev ESRR nastalo deset novih mladinskih centrov z nastanitvenimi zmogljivostmi s skupno 420 ležišči v investicijski vrednosti približno 13 milijonov evrov. Centri bodo po pričakovanjih skupno omogočali čez 20 tisoč nočitev letno, v njih pa naj bi dobilo zaposlitev vsaj 30 oseb.

b) Evropski socialni sklad

S sredstvi v višini 4 milijone evrov je bilo na podlagi posebnega razpisa vzpostavljenih osem vsebinskih mrež, ki jih sestavljajo mladinske organizacije in zunanji partnerji, z namenom bolje usposobiti mlade na področju socialnih, državljanskih in kulturnih kompetenc. Poudarek pri vseh mrežah je na kakovostnem usposabljanju človeških virov v okviru nastajajoče kompleksne družbe, ki temelji na formalnih in neformalnih oblikah in načinih izobraževanja.

Mreže pridobivajo strokovne podlage, gradiva in preizkušajo modele za ustvarjanje večje kompetentnosti mladih, ki svoje kompetence pridobivajo z neformalnim izobraževanjem v polju mladinskega dela. Vzporedno s tem se krepi tudi mladinski sektor v Sloveniji.

Vsebine mreže in njihovi nosilci:

1. Razvoj modelov neformalnega in formalnega izobraževanja za mladinskega delavca za vključevanje v programe organizacij – nosilec IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti

2. Razvijanje aktivnega državljanstva – nosilec Zavod PIP

3. Senzibiliziranje javnosti za teme mladih – nosilec Mladinski svet Slovenije

4. Vzpostavljanje in razvoj lokalnih mladinskih politik – nosilec Mladinski svet Ajdovščina

5. Medgeneracijsko sodelovanje – nosilec Zveza tabornikov Slovenije

6. Razvijanje socialnega kapitala mladih – nosilec Mladinskih ceh

7. Razvoj raziskovalne kulture mladih – nosilec Evropski kulturni in tehnološki center Maribor

8. Medkulturni dialog in razumevanje drugih kultur – nosilec Mladinski center Dravinjske doline

Q12: Does the Government of your country have a strategy to acknowledge, raise awareness of, and reinforce the role of youth work in society, in line with the Council Resolution on Youth Work (2010)?

 YES, we already had such a strategy in place since before the EU Youth Strategy came into force in January 2010.

 YES, we have set up such a strategy since the adoption of the EU Youth Strategy came into force in January 2010.

 NO, we do not have such a strategy in place, but the Government is planning to set up such a strategy in the coming year.

 NO, the Government is not planning to set up such a strategy.

Additional comments (maximum 300 words): 1633 znakov

V letu 2010 je bil sprejet Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju , ki celotno mladinsko delo postavlja v javni interes, mladinsko delo pa opredeljuje kot »organizirano in ciljno usmerjeno obliko delovanja mladih in za mlade, v okviru katere mladi na podlagi lastnih prizadevanj prispevajo k lastnemu vključevanju v družbo, krepijo svoje kompetence ter prispevajo k razvoju skupnosti. Izvajanje različnih oblik mladinskega dela temelji na prostovoljnem sodelovanju mladih ne glede na njihove interesne, kulturne, nazorske ali politične usmeritve«. (ZJIMS, 3. člen).

Pred sprejetjem Zakona je področje urejanja dela temeljilo na Strategiji Urada RS za mladino za obdobje 2005-2010 ter številnih mednarodnih in nacionalnih podlagah, med katerimi so nekatere neposredno, druge pa posredno vplivala nanj.

Na podlagi strategije Urada RS za mladino za obdobje 2005 – 2010 (ne gre za dokument potrjen s strani Vlade RS) Urad sofinancira delovanje in programe mladinskih organizacij in organizacij za mlade, ki so opredeljene v strategiji. Prav tako so v strategiji določena prednostna področja programov mladinskega dela, ki obsegajo: neformalno izobraževanje in usposabljanje za mladinsko delo, prostovoljne mladinske aktivnosti, socialna vključenost neorganizirane mladine, aktivno državljanstvo, participacija in informiranje, mednarodno mladinsko delo in medkulturno učenje mladih, inovativnost in kulturna ustvarjalnost, zdravje in zdrav življenjski stil. Delež sredstev sofinanciranja nevladnih organizacij s strani urada običajno znaša 10% - 30% proračuna posamezne organizacije. Preostanek sredstev organizacije običajno pridobijo s strani lokalne skupnosti, drugih ministrstev, sponzorjev, članarin in lastne dejavnosti.

V pripravi je nova nacionalna strategija za mlade, ki bo opredelila in postavila cilje tudi za področje mladinskega dela. Njen sprejem je predviden v letu 2012.

Q13: What are the main measures implemented by your Government in order to improve the recognition – and support the development – of governmental and non-governmental youth work?

Comments (maximum 300 words):

Velik prispevek k prepoznavnosti in kakovosti mladinskega dela ter tudi k profesionalizaciji profila mladinskega delavca se je oblikoval s pomočjo evropskih sredstev (Evropskega socialnega sklada in programa Mladi v akciji).